Ruth 3

3. Poglavje

1Potem ji je Naomí, njena tašča, rekla: „Moja hči, mar ne bom iskala počitka zate, da bo lahko dobro s teboj? 2Torej ali ni Boaz iz našega sorodstva, s čigar deklami si bila? Glej on nocoj veja ječmen na mlatišču. 3Umij se torej in se mazili in nase nadeni svoje oblačilo in pojdi dol do mlatišča. Toda ne daj se spoznati možu, dokler se ne bo najedel in napil. 4Zgodilo se bo, da ko se uleže, da si boš zapomnila prostor, kjer bo legel in vstopila boš in odkrila
odkrila: ali, vzdignila obleke, ki so na njem.
njegova stopala in se ulegla in on ti bo povedal kaj boš storila.“
5Rekla ji je: „Vse, kar mi govoriš, bom storila.“

6 Odšla je dol k mlatišču in storila glede na vse, kar ji je njena tašča zaukazala. 7Ko je Boaz jedel in pil in je bilo njegovo srce veselo, je odšel, da se uleže pri koncu kupa žita in ona je potiho prišla in odkrila njegova stopala in se ulegla.

8 Pripetilo se je ob polnoči, da je bil mož prestrašen in se
se: ali, jo prijel.
obrnil in glej, ženska leži pri njegovih stopalih.
9Rekel je: „Kdo si?“ Odgovorila je: „Jaz sem Ruta, tvoja pomočnica. Razširi torej krajec svoje obleke nad svojo pomočnico, kajti ti si bližnji
bližnji…: ali, nekdo, ki ima pravico odkupiti.
sorodnik.“
10Rekel je: „Blagoslovljena bodi od Gospoda, moja hči, kajti izkazala si več prijaznosti v zadnjem koncu kakor spočetka v tem, da ne slediš za mladeniči, bodisi revnimi ali bogatimi. 11Sedaj, moja hči, ne boj se. Storil ti bom vse, kar zahtevaš, kajti vse
vse: hebr. vsa velika vrata mojega ljudstva vedo.
mesto mojega ljudstva ve, da si vrla ženska.
12Sedaj je to resnica, da sem tvoj bližnji sorodnik, vendar obstaja sorodnik, ki je bližji kakor jaz. 13Ostani to noč in zjutraj bo, da če ti bo on izpolnil delež sorodnika, dobro. Naj on stori sorodniški delež, toda če ti on ne bo storil sorodniškega deleža, potem ti bom jaz storil sorodniški delež, kakor živi Gospod. Lezi do jutra.“

14 In pri njegovih stopalih je ležala do jutra. Vstala je preden je kdo lahko prepoznal drugega. Rekel je: „Naj se ne izve, da je na mlatišče prišla ženska.“ 15Prav tako je rekel: „Prinesi zagrinjalo,
zagrinjalo: ali, rjuho, ali, predpasnik.
ki ga imaš na sebi in ga drži.“ Ko ga je držala, ji je odmeril šest meric ječmena in ga naložil nanjo in odšla je v mesto.
16Ko je prišla k svoji tašči, je ta rekla: „Kdo si ti, moja hči?“ In povedala ji je vse, kar ji je storil mož. 17Rekla ji je: „Dal mi je teh šest meric ječmena, kajti rekel mi je: ‚Ne pojdi prazna k svoji tašči.‘“ 18Potem ji je ona rekla: „Mirno sedi, moja hči, dokler ne izveš kako se bo stvar obrnila, kajti mož ne bo počival, dokler danes ne dokonča te stvari.“
Copyright information for SloKJV